Kdo je aktivni državljan in kaj je aktivno državljanstvo?

Aktivno državljanstvo je obsežen pojem, s katerim se danes vse pogosteje srečujemo. Neka skupna, enotna in jasna definicija aktivnega državljana še ne obstaja, zato se lahko upravičeno vprašamo »Kdo je aktivni državljan in kaj je aktivno državljanstvo?«. Če povzamemo poglede različnih avtorjev, se ti strinjajo, da gre pri aktivnem državljanstvu ne samo za pravni vidik pravic in dolžnosti vsakega državljana, temveč tudi za subjektivni občutek pripadnosti neki skupnosti ^[1] .

Če se ozremo striktno na sam pojem aktivnega državljana, lahko besedno zvezo razdelimo na »aktiven« in »državljan«. Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje »državljana« kot pripadnika neke države, »aktiven« pa nekoga, ki je »tvoren, družbeno aktiven član«. S tem bi lahko torej aktivnega državljana označili kot »državljana, ki je družbeno aktiven v državi«.

Samo aktivno državljanstvo, ni nek nov, moderen pojem. Prve omembe aktivnega državljana izhajajo že iz zgodnje italijanske renesanse ^[2] , kjer je »aktivni državljan« predstavljal izraz prepričanj, da naj bodo vsa človeška bitja soudeležena v političnem dogajanju države, ki ji pripadajo.

V današnji družbi je obsežnost udejstvovanja veliko bolj kompleksna kot je bila v preteklosti, zato je tudi pojem aktivno državljanstvo prerasel okvire političnega udejstvovanja. Danes je aktivni državljan dejaven v vseh sferah politične in nepolitične civilne družbe in skupnosti. Aktivno državljanstvo se tako osredotoča na to, koliko in kako ljudje sodelujejo v teh sferah življenja ter na priložnosti in tveganja, s katerimi se soočajo, ko to poskušajo ^[3] . Tako na lokalnem, regijskem, državnem nivoju, kot tudi na mednarodnem. Za udejstvovanje pri aktivnostih pa državljan potrebuje tudi veščine, znanje, izkušnje, informacije in neko obliko organizacije, zato je nujno, da se tudi aktivno izobražuje.

Nekateri aktivno državljanstvo povezujejo s prostovoljstvom, aktivnim sodelovanjem pri odločanju o stvareh, ki zadevajo skupnost, razvojem socialnega kapitala in mreženjem. Center za vseživljenjsko učenje Evropske komisije je izvedel v 19 evropskih državah merjenja stopnje indikatorja aktivnega državljanstva. Rezultati so Slovenijo uvrstili med Evropske države z nizko stopnjo aktivnega državljanstva, ob bok Italiji, Španiji in Poljski. Aktivno državljanstvo je definiral ^[4]  kot participacijo v civilni družbi, skupnosti in/ali političnem življenju, katere osnovni značilnosti sta medsebojno spoštovanje in nenasilje ter temelji na zagotavljanju človekovih pravic in demokraciji.

Evropska komisija vidi aktivno evropsko državljanstvo predvsem kot koncept, ki se lahko razvije skozi razpravo o skupnih evropskih vrednotah ter z razvojem občutka pripadnosti skupnemu družbenemu in kulturnemu okolju. To je skladno s širšim razumevanjem državljanstva v smislu aktivne solidarnosti in medsebojnega spoznavanja in razumevanja kulturne raznolikosti, ki je eden izmed glavnih temeljev EU.

Prehod iz pasivnega v aktivnega državljana, tako od nas zahteva pridobitev določenih sposobnosti, znanja in temeljito spremembo zavesti odnosa med posameznikom (državljanom) in družbo, saj aktivna, sodobna družba od posameznika pričakuje, da bo po svojih močeh prispeval in poskrbel vsaj zase, medtem, ko je pri posameznikih še vedno globoko ukoreninjena zavest, kjer posameznik pričakuje, da bo namesto njega samega zanj poskrbela družba.

S tem bi lahko nekako zaokrožili pojem aktivnega državljanstva in ga skušali definirati kot »Aktivno državljanstvo je aktivno sodelovanje oz. participacija državljanov, opremljenih z znanjem in razumevanjem svojih pravic in dolžnosti, v družbi na političnem, gospodarskem, kulturnem in socialno-družbenem področju in temelji na zagotavljanju človekovih pravic, demokracije, medsebojnem spoštovanju ter nenasilju in odprti komunikaciji.«

Aljoša Železnik ^[5] 

1. Vir: Evropa za državljane [↩] 
2. Vir: Alenka Blazinšek, Aktivno državljanstvo [↩] 
3. Vir: Karin Elena Sánchez, Vseživljensko učenje in zaposljivost [↩] 
4. Vir: Andreja Škrabec, Zares smo aktivni [↩] 
5. Članek napisan kot uvodni nagovor v predavanje o Aktivnem državljanstvu, 23.1.2010 [↩]