V delovanju se v društvu pogosto srečujemo z zanimanjem za vrednotenje zlasti v društvih, ki izvajajo javno financirane projekte, pa tudi pri tistih organizacijah, ki želijo opraviti strateški premislek o svoji prihodnji dejavnosti. Doslej je Slovensko društvo evalvatorjev v tem duhu že sodelovalo z Zavodom Gostoljubnost slovenskih domov, socialnim društvom Mozaik in s Kralji ulice, Mrežo za prostor, Slogo, Slovenskim forumom Socialnega podjetništva (MB) in YHD.

V SDE so pripravili tudi priročnik za vrednotenje, namenjen “občasnim uporabnikom”, poleg tega izvajajo občasna brezplačna izobraževanja za področje vrednotenja za društva.

Zainteresirane prosijo, naj se oglasijo in najavijo potrebe po podpori v letošnjem letu – zaradi omejitev zmožnosti društva bodo imeli prednost tisti, ki se bodo prijavili do konca februarja. Nikogar pa ne bodo zavrnili le zato, ker ga ni na seznamu prijav.

Vir: CNVOS

Skupina nevladnih organizacij se je zato odločila, da sproži pobudo in poišče podpornike nasprotovanju oziroma nasprotnike projekta. Če se s spodnjimi ugotovitvami in idejo akcije strinjate, vabimo k podpisu!

KAKŠNA SO DEJSTVA?

• Cena investicije je narasla s 600 milijonov na več kot 1,3 milijarde evrov – za skoraj tretjino te vsote naj bi jamčila država oziroma slovenski davkoplačevalci
• Številna finančna in tehnološka tveganja sploh še niso bila ovrednotena.
• Izvedba projekta TEŠ 6 bi onemogočila doseganje srednjeročnih in dolgoročnih podnebnih ciljev, ki se jim je Slovenija zavezala kot članica EU.
• Nepravilnosti preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije, kršitve EU zakonodaje so bile prijavljene Evropski komisiji.

KDAJ NAM BO PREKIPELO?

Nam je že. Neštetokrat smo opozorili na dvomljivost projekta in pred dvema tednoma smo na vodje poslanskih skupin in predsednike parlamentarnih strank (torej naših odločevalcev) naslovili poziv k šestmesečnem moratoriju na odločanje o TEŠ 6.

ZAKAJ?

Ker še vedno nimamo odgovorov na vprašanja o smiselnosti in ekonomski, okoljski ter družbeni upravičenosti projekta.

KAJ PRIČAKUJEMO OD ODLOČEVALCEV?

• šestmesečni moratorij: v tem času naj se ustavijo vsa dela in se odgovori na odprta vprašanja
• ustanovitev etičnega razsodišča, ki bo podalo objektivno oceno o sprejemljivosti TEŠ 6 (iz vidika vpliva projekta na dobrobit ljudi, zaščito človekovih pravic, trajnostno ravnanje z okoljem in razvoj
  Slovenije)
• trajnostni energetski scenarij vsaj do leta 2050, ki bo izkoristil vse razpoložljive potenciale za zmanjšanje porabe energije, temeljil na trajnostnih in obnovljivih virih energije ter izključil gradnjo novih objektov na premog in jedrsko energijo

REZULTAT?

Do danes ni nobenega pretiranega odziva, medtem pa investitor pričakuje odločitev o poroštvu do 15.2. Zakon o poroštvu bo torej kmalu ponovno v obravnavi, pritiski na odločevalce se nadaljujejo…

KAJ LAHKO STORIŠ?

Veliko! Podpri poziv, sporoči prijateljem, bodi informiran. Državljanke in državljani imamo moč in vpliv na odločanje o naši prihodnosti, četudi se kdaj zdi, da ni tako.

Podpiši poziv na http://www.tretjiclen.si/slo/tes6/.

Nikoli ne dvomi, da lahko majhna skupina skrbnih in zavzetih državljanov spremeni svet; pravzaprav je to edino, kar ga je kdaj spremenilo! (Margaret Mead)

Ana Lukner je preprosta, pozitivna, iskrena, poštena, zvesta sama sebi in sledi svoji notranji intuiciji. Že od nekdaj je imela veliko željo, da pomaga drugim in ustanovi svojo fundacijo. Pomoč drugim jo osrečuje, hkrati pa izkazuje mogočno sporočilo – pomagamo lahko vsi in skupaj naredimo marsikaj dobrega. In prav zato je leta 2009 ustanovila dobrodelno organizacijo Anina zvezdica, ki pomaga družinam iz socialno šibkejšega okolja.

Anina zvezdica tudi v Zasavju – Akcija poteka do 10. decembra 2011

Zbrana hrana pri projektu v Zasavju (vir: Facebook)

Neizmerna želja pomagati je dosegla tudi Zasavje, zato vse vabijo na dobrodelno srečanje Anina zvezdica. Namen in slogan tokratne Anine zvezdice je: »Polepšajmo družinam božič.« Cilj je zbrati čim več hrane z daljšim rokom uporabe ter socialno ogroženim družinam pričarati lepe božične praznike.

Kdaj:
Torki in četrtki od 15.11. – 08.12.2011,
ter sobota, 10.12.2011 med 16.00 in 18.00 uro

Kje:
Prostori LaDive, Trg revolucije 4B, 1420 Trbovlje

Hrana se zbira vsak dan tudi v trgovini Dežman, Ulica 1. Junija 23.

Spletna stran Anina zvezdica

1. Ali lahko spletne tehnologije aktivirajo in ozavestijo državljana ter tako pripomorejo k rešitvi krize demokracije oz. izboljševanju kakovosti življenja?
2. Kako lahko spletne tehnologije okrepijo moč civilno-družbenih gibanj, ki si prizadevajo za vstop na politično prizorišče?
3. Katere sistemske spremembe so potrebne, da bodo lahko vladne in parlamentarne institucije v celoti izkoristile demokratične možnosti spletnih tehnologij?
4. Kateri so dobri primeri elektronske participacije v civilni družbi in odločevalskih institucijah?

Na dogodku bodo kot vabljeni razpravljalci sodelovali:

• mag. Blaž Golob, direktor Centra za razvoj e-upravljanja v jugovzhodni Evropi
• Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
• Zoran Mihajlović, direktor Studia 12, elektronskega in TV medija
• izr. prof. dr. Tanja Oblak Črnič, Fakulteta za družbene vede, UL
• Manja Toplak, Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji

Razpravo bo povezoval Samo Trtnik, novinar Večera. Dogodek bo potekal ob 4. obletnici delovanja Inštituta za elektronsko participacijo. Po strokovni razpravi bo sledilo neformalno druženje ob prigrizku.

V Sloveniji se na področju elektronske demokracije pojavlja vedno več inciativ, skupin in posameznikov, ki skušajo izboljšati trenutno stanje. Vseeno je zaradi narave področja sfera trenutno ločena na tri skupine ljudi, ki med seboj ne sodelujejo v takem obsegu, kot bi bilo to mogoče.

Na enem polu se nahajajo tehnološki navdušenci, ki se ukvarjajo predvsem s tehnološkim delom elektronske demokracije, na drugi strani se nahajajo družbenoslovni teoretiki, na sredini pa so izvedbeni komunikologi, katerih projekti zaradi nepovezane sfere trpijo zaradi tehnoloških težav oziroma konceptualne praznine.

V Sloveniji torej potrebujemo točko združevanja treh dosedaj relativno nepovezanih sfer, kjer bi lahko posamezniki, ki jih področje zanima, na enem mestu dobili informacije o funkcionalnih družbenoslovnih konceptih in uspešnih tehničnih izvedbah, se srečali s sodelavci na tem področju in tako pripomogli k razvoju sfere.

Potrjeni predavatelji za konferenco so med drugim (po abecednem vrstnem redu) Anela Bešo iz društva Asociacija, Gorazd Božič iz zavoda Arnes, Eldina Knez iz ministrstva za promet, Darijan Košir, vodja urada vlade za komuniciranje, Aljaž Pengov Bitenc iz radia Kaos, Vuk Cosić, Matej Kovačič iz urada protikorupcijske komisije, Lenart J. Kučić, Andraž Tori iz Zemante, Andrej Tomšič iz urada informacijskega pooblaščenca, Gašper Žejn in drugi.

Konferenca je namenjena zaposlenim v javni upravi na področju oblikovanja politik in strokovnjakom za odnose z javnostmi. Družbenoslovnim in naravoslovnim študentom, ki jih tema zanima, pa bi radi izvedeli, kaj se na tem področju trenutno dogaja v Sloveniji. Tehnološkim navdušencem in podpornikom sodobne elektronske države, ki jih zanimajo slovenski primeri dobrih praks.

Vstopnice in popoln program konference E-dem 11 bo na voljo v kratkem, na konferenci pa bo prostora za osemdeset slušateljev (dvajset mest od celote bomo po ugodnejši ceni namenili študentom). Da boste najhitreje obveščeni o odprtju rezervacij vstopnic, vam svetujemo, da spremljate naš Twitter profil oziroma se na omrežju Facebook pridružite privržencem strani E-demokracija.si.

Sorodna predavanja:
Patrick Kerley: Driving Effectiveness with Social Media
Building for Success in Campaigning and Organizing
Crowdsourcing Innovation in the Public Sector
The Social Graph Clinic: Welcome and Opening Remarks
What 100 Organizations’ Experiences Teach Us
Amy Ganderson: Engage Your Audience Through Social Media
Adam Conner: Furthering Facebook in The Public Sector
Andrew Rasiej: Technology and the Future of WeGovernment
The Social Graph Clinic: Conclusions with Scott Galloway

»Problematika sovražnega govora na spletnih portalih narašča. Spletno oko vedno pogosteje dobiva prijave spornih komentarjev, ki jih ljudje oddajajo pod spletnimi novicami. S podpisom kodeksa s spletnimi portali začenjamo sodelovanje na področju omejevanja sovražnega govora na spletu. Prvi cilj je zmanjšati obseg tistega izražanja, ki je že zrel za kazenski pregon«, je o namenu sodelovanja med Spletnim očesom in portali povedal dr. Vasja Vehovar, vodja Centra za varnejši internet Slovenija.

Kodeks predvideva obvezno registracijo in moderiranje komentarjev, ki se pojavljajo pod novicami, poleg tega predlaga sodelovanje predstavnikov podpisnikov kodeksa v delovni skupini ter poenotenje obrazca za oddajo komentarjev. Novost za večino spletnih portalov predstavlja predvsem poenotenje obrazca, ki predvideva namestitev opozorila o kaznivosti razširjanja sovražnega govora in gumb za prijavo sovražnega govora, ki bo omogočal prijavo sovražnega govora tako na Spletno oko kakor tudi administratorjem portala. Komentarji, ki jih bodo prijavitelji preko gumba posredovali portalu in Spletnemu očesu bodo, v kolikor bodo ocenjeni kot domnevno nezakoniti, s portala odstranjeni v najkrajšem možnem času, poleg tega pa bodo prijave komentarjev s strani Spletnega očesa posredovane v nadaljnjo obravnavo Policiji. Za vzpostavitev registracije in moderiranja komentarjev ter za poenotenje obrazca za oddajo komentarjev imajo podpisniki kodeksa časa osem mesecev.

Potek prijave sovražnega govora na spletnih portalih

»Slovenska policija v svojih naporih po pravočasnem prepoznavanju in učinkovitem omejevanju novih pojavnih oblik sovražnega govora, tudi zaradi odličnega sodelovanja s Spletnim očesom ne ostaja sama, kar je največkrat praksa v svetu. Policija je nedvomno eden od ključnih in enakovrednih partnerjev pri obravnavi sovražnega govora, glede na občutljivost področja, ki ga zaznamuje uravnoteženost med svobodo govora in družbeno še sprejemljivih ravnanj, pa mora njeno ukrepanje ostati ena od zadnjih možnosti. Sovražni govor v Sloveniji ni prisoten v obsegu, kot je to praksa v nekaterih drugih državah, čeprav je treba izpostaviti vprašanje, ali ga je in v kolikšni meri sploh moč tolerirati. Še posebej če se zavedamo, da sovražni govor lahko pomeni osnovo za pojav nekaterih drugih oblik nasilja in družbeno nesprejemljivih ravnanj, ki so uperjena zoper posameznika oz. posamezne skupine«, je o problematiki in naravi obravnavanja sovražnega govora povedal Albert Černigoj, vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje na Generalni policijski upravi Ljubljana.

Vasja Vehovar dodaja, da je podpis Kodeksa z večjimi medijskimi spletnimi portali zgolj začetek. Želja Spletnega očesa je namreč omogočiti vsem spletnim portalom, blogom in forumom, ki se srečujejo s problematiko sovražnega govora, da vzpostavijo sodelovanje s Spletnim očesom in tako prispevajo k zmanjšanju sovražnega govora na spletu. »Zato vabimo vse, ki bi se nam želeli pridružiti, da nas kontaktirajo«, je še povedal dr. Vehovar.

Aleksander Svetelšek, predsednik uprave, Petrol d.d., Ljubljana, Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve in Slovenka leta 2009, Olja Pleš, predsednica društva Ženska svetovalnica

Namen projekta »Zgodbe otroštva« je širiti že obstoječe dobre prakse dela z otroki in mladostniki žrtvami nasilja v družini po državi, strokovno krepiti že obstoječe programe, ki vključujejo pomoč otrokom in mladostnikom žrtvam nasilja ter dograditi povezavo institucij in organizacij v skupno reševanje te pereče problematike. Pri tem je glavni cilj projekta v vsaki regiji v Sloveniji omogočiti vsakemu otroku ali mladostniku – žrtvi nasilja v družini – takojšnjo in strokovno pomoč pri okrevanju po posledicah nasilja ter temelje za začetek »novega življenja«.

Med začetnimi aktivnostmi pod okriljem projekta Zgodbe otroštva društvo Ženska svetovalnica navaja pripravo in izvedbo usposabljanj v nevladnem sektorju ter varnih prostorih po vseh slovenskih regijah v prvi polovici leta 2011, razvoj in širitev programa ‘Jaz samo otrok’, ki ga izvajajo sami, v dobro prakso s celostnim pristopom dela z otroki, mladostnicami in mladostniki – žrtvami nasilja v družini, izpeljavo prvega terapevtskega tabora za otroke in mladostnike – žrtve nasilja v družini, brezplačno psihoterapevtsko pomoč za otroke in mladostnike žrtve nasilja, ki so vključeni v programe različnih organizacij in institucij itd.

Olja Pleš, predsednica društva Ženska svetovalnica, Mitja Krajnčan, predsednik strokovnega sveta v projektu Zgodbe otroštva, Katarina Višnar, moderatorka

Olja Pleš, predsednica društva Ženska svetovalnica: »S projektom želimo vse, ki danes delujemo in delamo za in z otroki in mladostniki – žrtvami nasilja v družini – združiti v kvalitetno, strokovno in predvsem vsakemu dostopno nacionalno mrežo pomoči na področju reševanja problematike nasilja nad otroki in mladostniki v družini. V Sloveniji namreč že imamo nekatere dobre oblike pomoči in podpore mladoletnim žrtvam nasilja v družini. Manjka le zadnji košček mozaika celostne sistemske pomoči, in to je strokovna, dosledna in kontinuirana uporaba vsega znanja in orodij, ki so nam na razpolago, in še močnejša ter kakovostnejša povezanost in odzivnost na terenu v smeri zagotovitve takojšnje in nadalje dolgoročne kontinuirane pomoči vsakemu otroku ali mladostniku – žrtvi nasilja v družini.«

Ženska svetovalnica je k sodelovanju v projektu pritegnila priznane strokovnjakinje in strokovnjake na relevantnih področjih. Strokovni svet projekta deluje kot nadzorni in posvetovalni organ, ki presoja o načrtovanju in izvedbi posameznih aktivnosti v okviru projekta ali predlaga svoje vsebine v izvedbo pod okriljem projekta Zgodbe otroštva. Predsednik strokovnega sveta je prof. dr. Mitja Krajnčan, predstojnik oddelka za soc. pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in avtor ‘doživljajske pedagogike’.

Aleksander Svetelšek, predsednik uprave, Petrol d.d., Ljubljana, Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve in Slovenka leta 2009, Olja Pleš, predsednica društva Ženska svetovalnica, Mitja Krajnčan, predsednik strokovnega sveta v projektu Zgodbe otroštva

Mitja Krajnčan, predsednik strokovnega sveta v projektu Zgodbe otroštva: »Za sodelovanje v strokovnem svetu smo se odločili, ker verjamemo v projekt Zgodbe otroštva. Prepričani smo, da lahko s svojimi znanji in izkušnjami veliko prispevamo k doseganju vsebinskih ciljev projekta in verjamemo v dobre rezultate sodelovanja vseh vpletenih. Predvsem pa si vsi želimo udejanjanje končnega cilja projekta – otrokom in mladostnikom/mladostnicam omogočiti varno, svobodno in sproščeno otroštvo in mladost.«

Članice strokovnega sveta so Janja Romih, sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Alenka Kovšca, državna sekretarka, Ministrstvo za šolstvo in šport, mag. Mateja Štirn, univ. dipl. psih., specializantka integrativne psihoterapije, ISA institut, Ružica Petrovič, univ. dipl. soc. del., izkustvena družinska terapevtka, Center za socialno delo Maribor, in Nina Zidar Klemenčič, odvetnica, Odvetniška pisarna Zidar-Klemenčič.
Častna pokroviteljica projekta Zgodbe otroštva je Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve in Slovenka leta 2009, ki dodaja: »V Sloveniji je bilo že veliko storjenega na področju preprečevanja nasilja v družini, a hkrati ostaja še veliko prostora za izboljšave. Vesela sem iniciativ nevladnih organizacij, ki lahko k temu veliko pripomorejo. Zato, predvsem pa zaradi celostnega pristopa projekta Zgodbe otroštva k reševanju občutljive problematike nasilja nad otroki in mladostniki v družini, sem brez zadržkov izrekla častno pokroviteljstvo njihovi pobudi.«.

Družba Petrol že tradicionalno izvaja obsežne programe družbene odgovornosti iz podpira številne športne, kulturne, humanitarne in okoljevarstvene projekte. Projekt Zgodbe otroštva so podprli z oglasno kampanjo, ki so jo pripravili skupaj z društvom Ženska svetovalnica in prej omenjenim strokovnim svetom. Njen namen je ozaveščanje javnosti o pereči problematiki, žrtvam nasilja v družini pa ponuditi kanale, preko katerih bodo lahko poiskali pomoč.

Osveščevalno kampanjo bo pospremila tudi akcija zbiranja sredstev na bencinskih servisih družbe Petrol. Z nakupom označenih izdelkov lahko vsakdo prispeva v sklad, ki ga bo strokovni svet projekta Zgodbe otroštva usmeril v zagotovitev takojšnje pomoči žrtvam nasilja nad otroki in mladostniki v družini ter v razvoj stroke in institucionalne mreže s tega predmetnega področja. Akcija zbiranja sredstev se bo pričela 18. oktobra 2010 in bo trajala predvidoma do konca leta.

Aleksander Svetelšek, predsednik uprave, Petrol d.d., Ljubljana: »V sled gospodarske krize, ki vpliva tudi na družbeno blaginjo, smo se odločili v svoje poslovanje bolj intenzivno vključiti zavezo humanitarnosti. Projekt Zgodbe otroštva je eden izmed projektov, ki je rezultat te zaveze. Z vrhunsko ekipo Ženske svetovalnice in široko strokovno in medinstitucionalno podporo uživa projekt naše veliko zaupanje, predvsem zaupanje v odlične rezultate in korist tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo – otrokom.«

Projekt Zgodbe otroštva so podprli medijski sponzorji RTV Slovenija, Europlakat, Dnevnik in Žurnal24.

Predsednica Regionalne mreže NVO v zasavski regiji, Slavi Gala je zbranim predstavila vizijo in okviren program dela Regionalne mreže nevladnih organizacij zasavske regije, ki je ena izmed prvih tako organiziranih mrež v Sloveniji. Mreža se bo tudi v prihodnje prijavljala na razpise, članicam nudila ustrezno izobraževanje, administrativno pomoč in strukturno povezala nevladne organizacije po skupnih željah in aktivnostih. V pripravi pa je tudi natančnejša strategija dela.

Ljubomir Zalezina, vodja oddelka za družbene dejavnosti Hrastnik, je predstavil vidik sodelovanja lokalne skupnosti in NVO. Pri tem je poudaril, da so NVO-ji pomemben člen pri razvoju lokalnih skupnosti in se jih mora podpirati. Podrobneje je predstavil tudi pravilnike sofinanciranja preko javnega razpisa in možnost kandidiranja za pridobitev sredstev na državnem nivoju. Iztok Pepeljnak in Katja Hauptman, predstavnika upravne enote Zagorje, sta predstavila in pojasnila postopek registriranja, okvirnega delovanja in zapiranja društva ter probleme, s katerimi se predstavniki le-teh srečujejo.

O družbeni odgovornosti podjetij, je spregovorila Staša Baloh Plahutnik, predsednica GZS – Območne službe Zasavje, ki jo je opredelila kot koncept odgovornega ravnanja podjetja z ljudmi in okolico v kateri deluje. Pojasnila je tudi, da ima MREST pri sodelovanju s takšnimi podjetji veliko prednost, saj predstavnica mreže deluje tudi v Regionalnem razvojnem svetu. Na področju sodelovanja med vsemi tremi sektorji pa je napovedala še veliko dela. V zaključnem delu pa je Polona Siter Drnovšek, direktorica Mladinskega centra Trbovlje predstavila dobre prakse s področja sodelovanja nevladnega in javnega sektorja.

Kaja Železnik

Mednarodni dan prostovoljstva mladih

Mednarodni dan prostovoljstva mladih (Global Youth Service Day) praznujemo vsako leto okrog 15. aprila. Prvo praznovanje je bilo leta 2000, ko je aktivnosti pripravilo več kot sto držav. Tudi Slovenija. Mednarodni dan prostovoljstva mladih združuje različna praznovanja in prostovoljske projekte. Vsako leto se milijoni mladih po svetu udeležujejo teh praznovanj in prostovoljskih akcij, ki koristijo njihovim skupnostim. Tako kot se veča število sodelujočih držav, se povečuje tudi obsežnost samega praznovanja.

Festival prostovoljstva mladih v Sloveniji

V Sloveniji je enodnevno praznovanje preraslo v Festival prostovoljstva mladih, ki od leta 2005 poteka kar cel teden. Tako ni vse dogajanje skoncentrirano le na Ljubljano, ampak potekajo ves teden različni dogodki po celi Sloveniji. Več informacij o dogajanju najdete na www.prostovoljstvo.org/festival.

Andreja Svete

• 16:00  Prihod udeležencev
• 16:05  Pozdravni govor
  Ivo Vajgl (ALDE – ZARES) – Evropski poslanec
• 16:20  Uvodni prispevek
  Felicita Medved (Inštitut Novum): Mednarodno razvojno sodelovanje Evropske unije: od razvojne pomoči do naložbe v skupno prihodnost sveta
• 16:40 – 18:00 Panel
  Razpravljalci:
  Aleš Verdir (Ministrstvo za zunanje zadeve R.S., Sektor za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč)
  Jože Smole (Združenje delodajalcev Slovenije) – Vloga zasebnega sektorja v mednarodnem razvojnem sodelovanju
  Ivo Vajgl (Evropski poslanec, ALDE – ZARES) –
  Aleš Kranjc Kušlan (Ekvilib) – predstavitev izsledkov konference in priporočila (vloga civilne družbe, zlasti NVO v EU mednarodnem razvojnem sodelovanju)
  Eyachew Tefera (Inštitut za afriške študije):  EU-ACP skupina
  Moderator:  Samo Novak
• 18:00 – 18:30  Razprava in zaključek
• 18:30  Pogostitev

Program razprave in prijavnica sta dostopna na http://www.inovum.si/izzivi/. Udeležba na razpravi je brezplačna, a je možna samo s predhodno prijavo. Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest. Izpolnjeno prijavnico pošljite čim prej na simona@inovum.si. Za dodatne informacije se obrnite na Inštitut NOVUM, simona@inovum.si ali 040 850 181.

Predstavitvi se bosta pridružila mag. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije in Tina Michieli iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS, ki bosta prisotnim na kratko predstavila skupne politike Evropske unije na področju azila in migracij ter njihovo izvajanje v Sloveniji. Javno predstavitev bodo ob prigrizku pospremili z otvoritvijo enotedenske razstave majic in fotografij s sporočili na temo spoštovanja človekovih pravic in socialne izključenosti, ki so nastale v okviru projekta »Dress smart!«. Izdelki in fotografije bodo javnosti na ogled med 25. in 31. marcem 2010. Z razstavo želijo obeležiti svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji (21. marec) in pri tem pozornost javnosti usmeriti na pomembna družbena vprašanja povezana s spoštovanjem človekovih pravic in vključevanjem marginaliziranih družbenih skupin.

Spreminjajmo – S PROSTOVOLJSTVOM!

S temi vprašanji se ukvarja mag. Simon Delakorda, direktor Inštituta za elektronsko participacijo, član programskega odbora International eParticipation Conference in pridruženi strokovnjak evropske mreže Demonet: the eParticipation network. Je (so)avtor znanstvenih in strokovnih člankov o internetu in politični participaciji ter vodja inštitutskih aplikativnih projektov na področju e-demokracije v Sloveniji. Vabljeni na Pipin odprti termin v torek, 26.1. ob 19. uri v Kiberpipo.

Neposredni prenos in videoarhiv preteklih predavanj | Dogodek na Facebooku

Samo aktivno državljanstvo, ni nek nov, moderen pojem. Prve omembe aktivnega državljana izhajajo že iz zgodnje italijanske renesanse, kjer je »aktivni državljan« predstavljal izraz prepričanj, da naj bodo vsa človeška bitja soudeležena v političnem dogajanju države, ki ji pripadajo.

V današnji družbi je obsežnost udejstvovanja veliko bolj kompleksna kot je bila v preteklosti, zato je tudi pojem aktivno državljanstvo prerasel okvire političnega udejstvovanja. Danes je aktivni državljan dejaven v vseh sferah politične in nepolitične civilne družbe in skupnosti. Aktivno državljanstvo se tako osredotoča na to, koliko in kako ljudje sodelujejo v teh sferah življenja ter na priložnosti in tveganja, s katerimi se soočajo, ko to poskušajo. Tako na lokalnem, regijskem, državnem nivoju, kot tudi na mednarodnem. Za udejstvovanje pri aktivnostih pa državljan potrebuje tudi veščine, znanje, izkušnje, informacije in neko obliko organizacije, zato je nujno, da se tudi aktivno izobražuje.

Nekateri aktivno državljanstvo povezujejo s prostovoljstvom, aktivnim sodelovanjem pri odločanju o stvareh, ki zadevajo skupnost, razvojem socialnega kapitala in mreženjem. Center za vseživljenjsko učenje Evropske komisije je izvedel v 19 evropskih državah merjenja stopnje indikatorja aktivnega državljanstva. Rezultati so Slovenijo uvrstili med Evropske države z nizko stopnjo aktivnega državljanstva, ob bok Italiji, Španiji in Poljski. Aktivno državljanstvo je definiral kot participacijo v civilni družbi, skupnosti in/ali političnem življenju, katere osnovni značilnosti sta medsebojno spoštovanje in nenasilje ter temelji na zagotavljanju človekovih pravic in demokraciji.

Evropska komisija vidi aktivno evropsko državljanstvo predvsem kot koncept, ki se lahko razvije skozi razpravo o skupnih evropskih vrednotah ter z razvojem občutka pripadnosti skupnemu družbenemu in kulturnemu okolju. To je skladno s širšim razumevanjem državljanstva v smislu aktivne solidarnosti in medsebojnega spoznavanja in razumevanja kulturne raznolikosti, ki je eden izmed glavnih temeljev EU.

Prehod iz pasivnega v aktivnega državljana, tako od nas zahteva pridobitev določenih sposobnosti, znanja in temeljito spremembo zavesti odnosa med posameznikom (državljanom) in družbo, saj aktivna, sodobna družba od posameznika pričakuje, da bo po svojih močeh prispeval in poskrbel vsaj zase, medtem, ko je pri posameznikih še vedno globoko ukoreninjena zavest, kjer posameznik pričakuje, da bo namesto njega samega zanj poskrbela družba.

S tem bi lahko nekako zaokrožili pojem aktivnega državljanstva in ga skušali definirati kot »Aktivno državljanstvo je aktivno sodelovanje oz. participacija državljanov, opremljenih z znanjem in razumevanjem svojih pravic in dolžnosti, v družbi na političnem, gospodarskem, kulturnem in socialno-družbenem področju in temelji na zagotavljanju človekovih pravic, demokracije, medsebojnem spoštovanju ter nenasilju in odprti komunikaciji.«

Aljoša Železnik

Več informacij o projektu najdeš tukaj.

Nova strategija naj bi Unijo preoblikovala v pametnejši in bolj zelen socialni trg

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je dejal: „Strategija EU 2020 pomeni, da bo Unija v naslednjem desetletju družno premagovala nekatere najtežje gospodarske izzive, ki jim je bila Evropa kdaj priča. Pametno gospodarstvo in preudarna družba, ki temelji na močnih evropskih vrednotah, se dopolnjujeta. Rast, vzdržne javne finance, reševanje problematike podnebnih sprememb, socialno vključevanje, okrepljena industrijska baza in dinamičen storitveni sektor se med seboj ne izključujejo, ampak se vzajemno podpirajo. V Evropi se je v tem desetletju do leta 2008 brezposelnost zmanjšala z 12 % na 7 %. Zdaj potrebujemo nove vire rasti, da bi nadomestili delovna mesta, ki so bila izgubljena zaradi krize. V tem dokumentu smo oblikovali zamisli, ki lahko odstrejo potencial Evrope. Hkrati lahko povečamo svoj vpliv v svetu in na globalizacijo, tako da našim partnerjem pokažemo, da je socialno tržno gospodarstvo najučinkovitejše in najpravičnejše. Želimo prejeti mnenja zainteresiranih strani o strategiji EU 2020, preden bomo na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta predstavili svoje predloge.“  Komisija meni, da bi se morala strategija EU 2020 osredotočiti na v nadaljevanju navedena področja, in jo zanimajo mnenja, kako bi to najbolje storila.

Ustvarjanje vrednosti z rastjo, ki temelji na znanju

V Evropi je treba izboljšati izobraževanje, in to od predšolskega do visokošolskega, saj bo to omogočilo povečanje proizvodnje, podporo ranljivim skupinam ter pomoč v boju proti neenakosti in revščini. Še vedno je mogoče precej izboljšati okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost v Evropi, na primer s posodobitvijo evropskega sistema pravic intelektualne lastnine. Izboljšati je treba dostop do posojil, tudi prek združenih javnih in zasebnih virov kapitala za rast.

EU potrebuje evropski program za digitalne tehnologije, s katerim se bo dosegel pravi enotni spletni trg. Tako bodo imeli potrošniki koristi od konkurenčnih cen, ponujenih v drugih državah članicah, mala in srednja podjetja pa bodo lahko prodrla na večje trge. Internetni dostop in internetno znanje postajata nujna za popolno udeležbo v vsakodnevnem življenju. Bistven del celovite socialne vključenosti je doseganje „digitalne vključenosti“.

Krepitev vloge državljanov v vključujočih družbah

Zaradi krize so se spremenila „pravila igre“. Veliko delovnih mest, ki so obstajala pred krizo, je bilo izgubljenih in jih ne bo mogoče povrniti. Če delavci ne bodo primerno strokovno usposobljeni, da bi prispevali h gospodarstvu, temelječemu na znanju, in izkoriščali njegove prednosti, Evropa ne bo mogla biti uspešna. Ponudba mora bolje ustrezati povpraševanju, vključno z mobilnostjo delovne sile preko in znotraj meja ter z boljšim predvidevanjem prihodnjega povpraševanja po znanjih.

Komisija je odločena, da bo pospešila uvajanje prožne varnosti in izboljšala razumevanje tega področja, ne le v smislu prožnosti zaposlenih, ampak tudi delodajalcev in vlad, ki bi tako prevzeli večje breme odgovornosti za vlaganje v ljudi in njihovo varnost. Ljudem, ki ne morejo najti zaposlitve, bi bilo treba zagotoviti finančno podporo in individualizirano pomoč za ponoven dostop do trga dela.

Oblikovanje konkurenčnega, povezanega in bolj zelenega gospodarstva

Prihodnost bodo zaznamovali draga energija, omejitve emisij CO2 ter večja konkurenca v tekmi za vire in trge. Vse to so tveganja, hkrati pa tudi priložnosti za vzpostavitev „novega“ gospodarstva EU 2020, ki bo imelo močno konkurenčno prednost na svetovni ravni. Nove, bolj zelene tehnologije bodo omogočile spodbuditev rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in storitev, EU pa bo lahko dosegla cilje v zvezi s podnebnimi spremembami. Če se Evropa, nasprotno, ne bo prilagodila na 21. stoletje, bo njena moč zatonila.

Politike na evropski in nacionalni ravni za spodbujanje ekoinovacij ter energetsko učinkovitih izdelkov in sistemov morajo zajemati trgovanje z emisijami, davčne reforme, subvencije in posojila, javne naložbe in javna naročila ter ciljno usmerjanje proračunov za raziskave in inovacije.

V Evropi je treba čim prej zagotoviti pametnejše prometne infrastrukture in vseevropsko „pametno“ energetsko omrežje ter 100-odstotno širokopasovno pokritost. EU in države članice morajo medsebojno sodelovati, da bi lahko s pravimi strateškimi naložbami do začetka dvajsetih let tega stoletja za dve tretjini električne energije zagotovili nizkoogljično proizvodnjo in zanesljivejšo oskrbo.

Proizvodna industrija bo še naprej odločilnega pomena za prihodnjo gospodarsko uspešnost EU. Vendar potrebuje Evropa novo industrijsko politiko s poudarkom na inovacijski zmogljivosti, novih tehnologijah, znanjih, spodbujanju podjetništva ter „internacionalizaciji“ malih in srednjih podjetij. V nekaterih sektorjih se je treba spoprijeti z izzivom presežnih zmogljivosti. Tisti, ki bodo čutili posledice, bodo potrebovali podporo.

Upravljanje – pot do uspeha EU 2020

Komisija predlaga, naj strategijo EU 2020 usmerja Evropski svet, in sicer s sprejemanjem ključnih odločitev in določanjem ciljev na podlagi predlogov Komisije. Komisija želi, da bi imel Evropski parlament precej vidnejšo vlogo. Nacionalni parlamenti bodo prav tako pozvani, da se zavzamejo za to novo strategijo in jo sprejmejo za svojo.
V posvetovalnem dokumentu je predlagano, naj se s sklepi spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2010 podprejo tako imenovane „integrirane smernice“. S tem bi bile potrjene prednostne naloge politik, za katere bi si morale družno prizadevati EU in države članice. Nove smernice bi nadomestile tiste, ki so v veljavi v okviru lizbonske strategije od leta 2005.

Za vsakega od teh ciljev naj bi države članice določile petletne nacionalne cilje glede na svoje okoliščine in izhodišča. Komisija in Evropski svet bosta vsako leto spremljala napredek v državah članicah in na ravni EU.

Rok za odzive v okviru posvetovanja je 15. januar 2010. Odzivi se lahko pošljejo na elektronski naslov EU2020@ec.europa.eu.

Evropska unija želi okrepiti svojo vlogo globalne in gonilne sile v prizadevanjih za nov, pravno obvezujoč globalni sporazum. Prav zato je Evropska komisija letos pričela s kampanjo »Ukrepi za podnebje – Energija za jutri«, v okviru katere osvešča in hkrati poziva javnost in različne ciljne skupine k takojšnjemu ukrepanju, da v EU do leta 2020 zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, znižamo raven rabe energije za 20 odstotkov in povečamo delež obnovljivih virov energije za 20 odstotkov. V Sloveniji kampanjo vodi Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, ki je letos že izvedlo niz dogodkov za splošno javnost in različne ciljne skupine po vsej Sloveniji.

Prireditev bo sestavljal tako formalni kot tudi družabni progam, osrednji dogodek prireditve pa bo predstavljala podelitev priznanj za naj nevladno organizacijo in naj prostovoljca zasavske regije 2009. Na prireditvi bodo zasavske NVO predstavile svoje delovanje ostalim udeležencem, širši javnosti ter medijem. Prireditev predstavlja pomemben dogodek za vse NVO v regiji. Prireditev bo potekala 27. novembra 2009 ob 18. uri, v prostorih Delavskega doma Trbovlje.

Z deklaracijo želi DZ vlado opozoriti, da želi na podnebni konferenci v Koebenhavnu močno in ambiciozno rešitev. Deklaracijo so skupaj z nevladnimi okoljskimi organizacijami pripravile poslanske skupine SD, LDS, DeSUS in Zares.

Kot je ob predstavitvi dokumenta poudaril poslanec SD Matevž Frangež, DZ s to deklaracijo določa splošna stališča in politiko Slovenije na področju boja zoper podnebne spremembe in prilagajanja na posledice globalnega segrevanja.

Cilj vsaj 80-odstotno zmanjšanje globalnih emisij

Predlog deklaracije določa, da mora nov mednarodni podnebni dogovor opredeliti cilj vsaj 80-odstotnega zmanjšanja globalnih emisij do leta 2050 glede na raven iz leta 1990. Pri tem morajo globalne emisije najvišje ravni doseči najkasneje do leta 2020, za tem pa hitro in strmo padati v smeri zmanjševanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na 350 ppm CO2.

Zagotovljena pomoč državam v razvoju

V deklaracija je obenem zapisana zaveza razvitih držav, da bodo v skladu s svojo zgodovinsko odgovornostjo in zmožnostjo ukrepanja svoje izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšale za 40 odstotkov glede na leto 1990. Obenem pa naj bi razvite države zagotovile 100 milijard evrov sredstev za pomoč državam v razvoju za boj in prilagajanje na podnebne spremembe.

STA/SIOL

Več:
– Izročitev podpisov kampanje Ukrepaj zdaj! predsedniku vlade
– Poslanske skupine koalicije vložile predlog deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike podnebnih sprememb
– Že več kot 6.500 Slovencev za pravičen podnebni dogovor

Danes so pobudniki kampanje Ukrepaj zdaj! predsedniku vlade Borutu Pahorju, predali 9.000 podpisov peticije, s katero ga pozivajo, da se osebno zavzame za sprejem ambicioznega in pravičnega dogovora v Kopenhagnu ter da popelje Slovenijo na pot nizkoogljične družbe. Pobudniki kampanje, ki jo je do sedaj podprlo že 30 različnih organizacij, so predsednika vlade tako pozvali, da se s preusmeritvijo Slovenije v nizkoogljično družbo zapiše v slovensko zgodovino.

»Velika podpora kampanji, katere jasen dokaz je že več kot 9.000 podpisov peticije, je izraz splošnega javnega mnenja, da so podnebne spremembe največja grožnja, s katero se spopadamo v 21. stoletju,« so ob predaji podpisov peticije poudarile nevladne organizacije. »Podporniki kampanje in podpisniki peticije oblikujemo gibanje, s katerim odločno zahtevamo, da je grožnja podnebnih sprememb primerno naslovljena in da politika namesto iskanja mašil za problem končno prevzame vodilno vlogo v prehodu v nizkoogljično družbo,« so odločni podporniki kampanje. »Čas za ukrepanje se nam izteka in podnebna konferenca v Kopenhagnu je naša najboljša priložnost, da preprečimo najhujše posledice podnebnih sprememb in zagotovimo prihodnjim generacijam dostojno življenje.«

Predstavniki nevladnih organizacij so izrazili mnenje, da ima predsednik vlade Borut Pahor še vedno priložnost, da prepozna zgodovinsko pomembnost mednarodnega podnebnega vrha v Kopenhagnu. Pozvali so ga, da izkoristi vse vzvode, ki so v njegovih rokah ter se zavzame za nujno potrebno ukrepanje na področju prehoda Slovenijo v nizkoogljično družbo. »Prepričani smo, da bo učinkovito naslavljanje podnebne krize vaša karta za vpis v slovensko zgodovino,« so podporniki kampanje poudarili pri Borutu Pahorju. »Ukrepi za boj proti nadaljnjim podnebnim spremembam so obenem tudi gospodarska in razvojna priložnost: zaposlovanje v sektorju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije odpira številna delovna mesta,« so bile suverene podporne organizacije.

Podporniki kampanje prav tako menijo, »da je politični trenutek izjemno pomemben, saj je državni zbor pred nekaj dnevi soglasno potrdil Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije v podnebnih pogajanjih, s čimer izkazuje močno podporo za takojšnje in ambiciozno ukrepanje.« Izgovorov za neukrepanje tako vse bolj zmanjkuje.

Raziskava Mediane: Poznavanje problematike podnebnih sprememb med prebivalci Slovenije, november 2009

Pomembno načelo Konvencije o otrokovih pravicah je, da so otrokove koristi temeljno vodilo za vsa ravnanja in vse odločitve v zvezi z otrokom. Okrogla miza bo priložnost za izmenjavo mnenj o pomenu konvencije, aktualnih vprašanjih uveljavljanja otrokovih pravic in zlasti otrokovih koristi ter oblikovanje predlogov za usklajeno delovanje vseh v prihodnje.

Vabilo na okroglo mizo
»Vprašanja uveljavljanja otrokovih koristi«
dvajset let po sprejetju Konvencije o otrokovih pravicah
v četrtek, 19. novembra 2009, od 10. do 13. ure,
v dvorani Državnega sveta, v stavbi parlamenta, Šubičeva 4, Ljubljana.

Komisija mora za mnenje o novih pravilih in postopkih najprej vprašati državljane, ki bodo to pobudo tudi uporabljali. To posvetovanje bo posameznikom, združenjem, podjetjem in javnim organom omogočilo, da izrazijo svoje mnenje o načinu delovanja državljanske pobude v praksi. V zeleni knjigi o posvetovanju je predstavljenih nekaj osnovnih informacij in vprašanj v zvezi s pravnim, administrativnim in praktičnim vidikom. Komisija bo odzive, zbrane med posvetovanjem, upoštevala pri pripravi pravnega akta, ki bo urejal državljanske pobude.

Lizbonska pogodba že določa splošne smernice za državljansko pobudo, in sicer:

• pobudo mora podpreti najmanj milijon podpisnikov iz večjega števila držav članic EU;
• pobuda se mora nanašati na področje, ki je v pristojnosti Komisije;
• pobuda zadeva vprašanje, za katerega je po mnenju državljanov zaradi izvajanja pogodb EU treba sprejeti pravni akt EU.

S posvetovanjem želi Komisija ugotoviti najboljši način za uresničitev teh smernic in za obravnavo številnih drugih vprašanj, ki niso zajeta v pogodbi, denimo:

• najmanjšega števila držav članic EU, iz katerih morajo biti podpisniki;
• najmanjšega števila podpisnikov iz posamezne države;
• najnižje starosti podpisnikov;
• oblike in vsebine državljanske pobude;
• pravil o zbiranju, preverjanju in potrjevanju pristnosti podpisov;
• časovnega roka za zbiranje podpisov;
• načina za uradno registracijo pobud;
• pravil o preglednosti in financiranju (ki se bodo uporabljala za snovalce pobude);
• morebitnega roka za odziv Komisije;
• načina ukrepanja, kadar obstaja o istem vprašanju več pobud.

Javno posvetovanje bo potekalo do 31. januarja 2010. Evropska komisija bo nato pripravila predlog zadevne uredbe, ki jo bosta morala potrditi še Evropski parlament in Svet EU. Svoje prispevke lahko predložite tukaj, več informacij o posvetovanju in zeleni knjigi lahko najdete na spletni strani Evropske komisije za evropsko državljansko ponudbo.

Zelena knjiga o evropski državljanski pobudi, s katero Evropska komisija odpira posvetovanje, je pregled pravnih, administrativnih in praktičnih vprašanj, na katera bo morala odgovoriti uredba, ter odpira nova vprašanja, na katera morajo v posvetovanju do 31. januarja 2010 odgovoriti zainteresirane strani.

Društvo je za svoj drugi projekt oblikovalo spletno aplikacijo, ki jo je poimenovalo Mladinska virtualna knjižnica aktivnega državljanstva oz. krajše MVKAD. Mladinska virtualna knjižnica aktivnega državljanstva je spletni imenik spletnih povezav na tematiko aktivnega državljanstva, aktivne participacije, aktivne vključenosti civilne družbe in posameznikov, aktivnem odločanju, prostovoljstvu, učenju, e-demokraciji, aktivnih procesih odločanja, aktivni razpravi in debati javnih politik (državljanskih pravicah, diskriminaciji, …), itd…

Eden izmed pogojev za razvoj in spodbujanje aktivnega državljanstva, aktivne participacije med mladimi je dobra obveščenost in enostaven, hiter dostop do informacij. Danes je v osnovi, zaradi enostavne dostopnosti do interneta, dostop do informacij enostaven in hiter, vendar pa je v praksi velikokrat drugače, saj se pri dostopu do teh informacij kaj hitro srečamo s težavami kot so prevelika zasičenost informacij, pomanjkanje znanja pri pravilni uporabi iskalnikov in virov, razpršenost informacij, izguba časa z nepotrebnim sortiranjem informacij, itd…

Namen projekta Mladinske virtualne knjižnice aktivnega državljanstva je odpravljati te ovire in mladim omogočiti, da lahko na enem mestu dostopajo do seznama povezav na določeno temo ali ključno besedo. Ročno vpisane in izbrane povezave, ki so zbrane v MVKAD vodijo na tekstovne, slikovne ali video strani z novicami, strokovnim gradivom, analizami, razpisi, primeri dobrih praks, itd… in s tem omogočajo lažje iskanje gradiva ter omogočajo boljši pregled nad določeno tematiko. Ker so povezave vpisane ročno se pri iskanju zmanjša poraba časa za iskanje pravih in kvalitetnih povezav, saj se med rezultati ne pojavljajo nepotrebne in neučinkovite informacije.

Spletna aplikacija je zasnovana tako, da lahko pri ustvarjanju baze povezav sodelujejo tudi obiskovalci in uporabniki aplikacije, s tem, da skrbnikom posredujejo svoje povezave in s tem omogočijo oblikovanje in gradnjo še večje in boljše baze spletnih povezav. Postavitev projekta je omogočil Mladinski center Trbovlje z delnim sofinanciranjem preko razpisa za mladinske projekte.

V predlogu predstavijo vsebino zadeve ter oblikujejo predlog za njeno ureditev. Objavljeni predlog lahko drugi uporabniki komentirajo ali ponudijo popravke predloga. Predloge, ki bodo zbrali večinsko podporo sodelujočih, bo Urad vlade za komuniciranje posredoval pristojnemu vladnemu organu, ki je s sklepom vlade zavezan predlog proučiti in pripraviti odgovor, ki bo objavljen najkasneje v 30 dneh. Skrbnik in moderator spletnega orodja predlagam.vladi.si je Urad vlade za komuniciranje.

Konferenca »Civil Participation in Europe« (Participacija civilne družbe v Evropi), ki se jo udeležuje več kot 90 predstavnikov nevladnih organizacij in državnih organov iz 18 evropskih držav in evropskih institucij, poteka v okviru slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope, ki jo organizirajo Ministrstvo RS za javno upravo, Sekretariat Konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope in Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Ministrica Pavlinič Krebs je v nagovoru izpostavila človekove pravice kot ene izmed ključnih vsebin ter poudarila aktivnosti za krepitev demokracije in pravne države ter izboljšanje stanja na tem področju.

Ob tem je opozorila, da se je Slovenija med drugim zavzemala za nadaljevanje procesa reforme Evropskega sodišča za človekove pravice, si prizadevala za krepitev enakosti med spoloma, namenila velik poudarek medkulturnemu dialogu ter nadaljevala s promocijo pravic otrok in se posvetili boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in korupciji ter boju proti trgovini z ljudmi. Pri tem je ministrica poudarila, da je za uveljavljanje človekovih pravic in visokih standardov demokracije vključevanje javnosti in še posebej civilno družbenih organizacij v procese odločanja izjemnega pomena. Ob koncu nagovora je ministrica opozorila še na pomembnost Resolucije o normativni dejavnosti, ki bo kmalu obravnavana v Državnem zboru in izpostavila pomen skupne zavesti o tem, da spremembe lahko uspešno izvajamo le na podlagi dobre obveščenosti, možnosti vplivanja na odločitve in ob visoki stopnji medsebojnega zaupanja, pri tem pa je zelo pomembno sodelovanje javnosti in posebej civilno družbenih organizacij pri sprejemanju odločitev.

Konference se udeležuje tudi predsednica sekretariata konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope Antonella Valmorbida, ki je med drugim predstavila kodeks dobre prakse vključevanja civilne družbe v procese odločanja, ki ga je pred nedavnim sprejela prav Konferenca mednarodnih nevladnih organizacij pri Sveta Evrope, 21. oktobra pa ga je potrdil Odbor ministrov kot referenčni dokument Sveta Evrope v Kijevu.

O namenu konference pa je spregovoril direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Jože Gornik, ki je med drugim dejal, da je namen konference pripeljati predstavnike vladnih in nevladnih organizacij skupaj, da bi se pogovarjali o kodeksu dobre prakse oziroma civilne udeležbe v procesih odločanja, predvsem tam, kjer bi nevladne organizacije veliko bolj participirale.

V okviru konference, ki bo potekala do petka, 13. novembra, bodo v obliki delavnic potekale razprave na temo participacije civilne družbe v Evropi, ki bodo osredotočene na dokument »Kodeks dobre prakse vključevanja civilne družbe v procese odločanja«, ki ga je pred nedavnim sprejela Konferenca mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope, 21. oktobra 2009 pa ga je potrdil Odbor ministrov kot referenčni dokument Sveta Evrope. Kodeks podaja načela participacije civilne družbe v odprti demokratični družbi ter nudi vrsto mehanizmov in orodij, ki lahko okrepijo partnerstvo med nevladnimi organizacijami in državnimi organi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Deklaracija pričakuje, da si bo Slovenija v sklopu pogajanj za sklenitev novega globalnega dogovora o politiki podnebnih sprememb po letu 2012 skupaj z drugimi prizadevala storiti vse, kar je v njeni moči, da bo na podnebni konferenci v Kopenhagnu sprejet ambiciozen, pošten in učinkovit globalni podnebni sporazum, ki bo zagotovil omejitev rasti povprečne globalne temperature pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko dobo, pri tem pa si bo Slovenija prizadevala doseči takšne srednjeročne in dolgoročne cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki bodo omogočili omejitev dviga temperature čim nižje pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko dobo in zagotovili večjo verjetnost preprečitve najhujših posledic podnebnih sprememb.

Nov mednarodni podnebni dogovor mora temeljiti na načelu pravičnosti in zagotoviti pravico do preživetja vseh ljudi in ekosistemov ter pravico do trajnostnega razvoja. Omogočiti mora pravočasno in učinkovito prilagajanje na posledice podnebnih sprememb za vse države, še posebej pa za države v razvoju, ki so k problemu podnebnih sprememb prispevale najmanj, soočene pa so in še bodo z njihovimi najhujšimi posledicami.

Za doseganje teh ciljev mora po mnenju predlagateljev nov mednarodni podnebni dogovor opredeliti:

• cilj vsaj 80 % zmanjšanja globalnih emisij do leta 2050 glede na raven iz leta 1990. Pri tem morajo globalne emisije najvišje ravni doseči najkasneje do leta 2020, za tem pa hitro in strmo padati v smeri zmanjševanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na 350 ppm CO2 ekvivalenta, kar predstavlja razumno verjetnost za preprečitev katastrofalnih posledic podnebnih sprememb.
• zavezo razvitih držav, da bodo v skladu s svojo zgodovinsko odgovornostjo in zmožnostjo ukrepanja svoje izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšale za 40% glede na leto 1990, pri čemer bo velika večina teh potrebnih zmanjšanj izpustov dosežena znotraj razvitih držav.
• prispevek držav v razvoju k mednarodnim naporom za obvladovanje podnebnih sprememb v obliki odklona od predvidenih emisij brez ukrepov v višini med 15 – 30 % do leta 2020.
• zavezo razvitih držav o zagotavljanju novih in dodatnih javnih sredstev za ukrepe blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v državah v razvoju na predvidljiv in stabilen način ter v višini vsaj okoli 100 milijard € letno do leta 2020.
• cilj ustavitve bruto krčenja tropskih gozdov do leta 2020 in s tem zmanjšanja 20 % prispevka h globalnim emisijam, ki ga povzročata krčenje in degradacija tropskih gozdov.
• zavezo razvitih držav o tehnološkem sodelovanju in gradnji zmogljivosti v državah v razvoju.
• reformo mehanizmov ogljičnega trga, da bodo ti zagotavljali resnična in dodatna zmanjšanja emisij in prispevali k trajnostnemu razvoju.

Celotna deklaracija:

Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike podnebnih sprememb

Pobudniki kampanje Ukrepaj zdaj! pozdravljajo Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike podnebnih sprememb

Pobudniki kampanje Ukrepaj zdaj! – Focus društvo, Umanotera, Greenpeace Slovenija in Mladinsko združenje Brez izgovora – pozdravljajo pobudo koalicije za sprejem Deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike podnebnih sprememb, ki bo obravnavana na novembrski seji Državnega zbora. Podporo ambicioznemu in pravičnemu globalnemu podnebnemu sporazumu, ki je rdeča nit deklaracije, izraža tudi vedno večji krog civilne družbe in posameznikov v Sloveniji. Nevladne organizacije upamo, da bo deklaracija predstavljala dodatno spodbudo slovenski vladi, da se aktivno vključi v reševanje podnebne krize in začne s takojšnjim izvajanjem ukrepov za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo.

Izkazani čut za pomembnost problematike podnebnih sprememb in še posebej pomembnost podnebne konference, ki bo letos decembra potekala v Kopenhagnu, s strani vlagateljev Deklaracije optimistično pozdravljajo. Deklaracija izkazuje tudi razumevanje, da so podnebne spremembe razvojni izziv, katerega naslavljanje nam lahko na kratek rok pomaga pri oživljanju opešanega gospodarstva, na dolgi rok pa prinese številne koristi za ljudi in okolje v katerem živimo. Predstavniki nevladnih organizacij upajo, da bo parlament Deklaracijo z vsemi njenimi jasnimi in potrebnimi cilji za oblikovanje nove svetovne politike podnebnih sprememb sprejel s čim širšo podporo in hkrati, da bo ta Deklaracija zadostna spodbuda tudi za slovensko vlado, da se loti problematike podnebnih sprememb bolj pogumno in odgovorno.

S kampanjo Ukrepaj zdaj!, ki poteka od 22. septembra predsednika vlade Boruta Pahorja pozivajo, da prevzame odgovornost za reševanje podnebnega izziva in se osebno udeleži konference v Kopenhagnu, da se zavzeme za takšen dogovor, ki bo omejil dvig temperature čim nižje pod 2°C ter državam v razvoju zagotovil sredstva za zmanjšanje izpustov, čistejši razvoj in prilagajanje na podnebne spremembe. Do danes smo zbrali že več kot 7600 podpisov peticije, kampanjo pa je podprlo že 27 organizacij in podjetij.

Sorodne novice na to temo:

Video vir:
Zares Nova politika

Vzporedno z video prenosom bo odprta moderirana spletna klepetalnica, prek katere bodo imeli gledalci možnost v živo posredovati vprašanja evropskemu poslancu in poslanki. Vprašanja lahko posredujete prek spletnega Državljanskega foruma Evropske razprave že sedaj, na Facebooku pa lahko potrdite vašo udeležbo. Organizatorji dogodka v Ljubljani so Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo, CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in Fakulteta za upravo.

Spletni video prenos javne razprave in spletna interaktivna orodja omogočata Inštitut za elektronsko participacijo in Studio 12 v okviru projekta VIDI – Visualising the Impact of the legislation by analysing public DIscussions using statistical means, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru iniciative eParticipacija.

Spletni Državljanski forum Evropske razprave je namenjen moderiranim javnim razpravam in posvetovanjem o evropskih vsebinah. Forum predstavlja del evropske javne sfere ter deluje kot spodbujevalec posvetovalne in participativne demokracije v Sloveniji.

Problema podnebnih sprememb ne bo mogoče rešiti s pogajanji, meni članica Medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) Lučka Kajfež Bogataj. Naslednika kjotskega sporazuma, ki je “najbolj neuporaben dokument, poln lukenj in potuh tistim, ki bi morali najbolj ukrepati”, države prihodnji mesec v Koebenhavnu najverjetneje ne bodo sprejele, čeprav nanj znanost čaka tri desetletja, je na okrogli mizi z naslovom Globalna kriza – razkroj ali priložnost za razvoj?, ki je danes potekala v okviru tradicionalnega srečanja sociologov v Porotorožu, dejala Kajfež Bogatajeva.

Več: SiOL – Intervju z Lučko Kajfež Bogataj

Zasedanje v Barceloni brez zavezujočih sklepov za Koebenhavn

Na podnebni konferenci decembra v Koebenhavnu naj bi bil sprejet zgolj političen podnebni dogovor, medtem ko naj bi bila pogodba pravno sklenjena kasneje. Glede tega so si enotni udeleženci ob koncu zasedanja ad hoc delovnih skupin Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in Kjotskega protokola v Barceloni. To je bilo zadnje zasedanje pred Koebenhavnom. Okoljski pogajalci so navkljub nizkim pričakovanjem za sprejem pravno zavezujočega sporazuma o zmanjševanju emisij prepričani, da je mogoče decembra sprejeti močno pogodbo, ki bo definirala načrte za boj proti globalnemu segrevanju.

Več: SiOL – Zasedanje v Barceloni brez zavezujočih sklepov za Koebenhavn

Če vam ni vseeno, kljub temačnim napovedim, pa se lahko še vedno pridružite akciji Ukrepaj zdaj!

Sorodne novice na to temo:

Na forumu tudi hrvaška poslanka Vesna Pusić

Več aktivnega državljanstva pomeni več demokracije, boljšo družbo in manj sporov, mehanizmi državljanskega sodelovanja pa vključujejo udeležbo na volitvah, referendume, prostovoljno delo, delo v lokalnih skupnostih in dejavnosti, ki državljanom omogočajo vključevanje v procese sodelovanja in soodločanja, je še dejala.

Enodnevnega foruma sta se udeležila tudi gosta, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in predsednica poslanskega kluba Hrvaške narodne stranke (HNS) v hrvaškem saboru Vesna Pusić, oba pa sta vlogo aktivnega državljanstva poudarila.

Pusićeva: Začetki državljanstva so bili krvavi

Po besedah Pusićeve so bili začetki državljanstva krvavi in nasilni, spremenili pa so se v največjo vrednoto in smisel obstoja države. Aktivno državljanstvo predstavlja razliko med podaniki, ki samo prejemajo, in državljani, ki ustvarjajo državo, je opozorila.

Ker je državljanstvo v tranzicijskih državah premalo razvito, kar po njeni oceni velja tudi za Hrvaško in Slovenijo, se je potrebno na to temo vedno vračati, je podčrtala, brez aktivnega in agresivnega državljanstva pa niti ena država nima smisla, je povzela. Kot je povedal Gantar, se sodobna klasična demokracija sooča z krizo, ki se vleče od osemdesetih let minulega stoletja, povezana pa je s krizo legitimnosti demokracije.

“Kriza sproža vrsto vprašanj”

Po njegovih besedah kriza sproža vrsto vprašanj, med njimi je tudi pojav novih tem, ki zahtevajo politično deliberacijo, odločitev in minimalno kompetenco. Gre za teme, kot so biotehnologija, gensko spremenjeni organizmi, medicinski fenomeni in problemi poseganja v človekovo telo, novi mediji, področja elektronskih telekomunikacij ter ostala vprašanja, ki posegajo v mentalno in družbeno zasebnost, je nadaljeval.

Ker gre za javne zadeve, mora državni zbor o njih razpravljati, hkrati pa tega ne more storiti sam. Problema se mora lotiti z aktivnimi državljani in različnimi strokovnimi ter interesnimi skupinami, pripraviti pa mora prostor politične razprave, ki omogoča pri zadevah, katerih posledice trenutno še niso jasne, racionalno odločanje, je še povedal.

STA/SiOL

Podnebne spremembe

V ta namen so se v Kampanji Ukrepaj zdaj! združile slovenske organizacije civilne družbe in posamezniki, ki se zavzemajo za ambiciozen in pravičen podnebni dogovor. Predsednika vlade Boruta Pahorja pozivajo, da se tega pomembnega dogodka osebno udeleži ter da podpre podnebni dogovor, ki bo ambiciozen (dogovor mora omejiti dvig temperature čim nižje pod 2 °C in tako preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb) ter pravičen (dogovor mora zagotoviti, da bodo državam v razvoju na voljo potrebna sredstva za zmanjšanje emisij, čistejši razvoj in prilagajanje na podnebne spremembe).

Do danes je peticijo (http://www.ukrepajzdaj.org/) podpisalo že več kot 6.500 Slovenk in Slovencev ter organizacij. A da bo predsednik vlade Borut Pahor lažje slišal in upošteval glasove, organizatorji naprošajo vse, da skušajo do konca novembra zbrati vsaj 15.000 podpisov.

Pomagaj nam zagotoviti aktivno držo predstavnikov Republike Slovenije v tem pomembnem trenutku. Na sprejetje dogovora lahko tokrat vpliva le odločen glas javnosti. Glas posameznikov, tvoj glas! Zapustimo naslednjim generacijam boljši svet.

Aljoša Železnik

Sorodne novice na to temo:

Države z razvito demokracijo že dolgo podpirajo institucije, ki promovirajo aktivno državljanstvo in participacijo državljanov v javni sferi. Med mehanizmi državljanske participacije velja izpostaviti udeležbo na volitvah, referendume, prostovoljno delo, delo v lokalnih skupnostih in druge aktivnosti, ki omogoča državljanom uspešno vključevanje v procese sodelovanja in soodločanja. Slovenija je med evropskimi državami na repu na področju aktivnega državljanstva.

Kako udejaniti izzive aktivnega državljanstva? Kako uspešno vključiti javnost v državne procese z uporabo novih tehnologij? Kako delujejo dobre prakse v tujini? Zakaj je Nizozemska na tem področju ena vodilnih? Zakaj je Slovenija na repu evropskih držav pri državljanski participaciji?

Program

Mednarodno srečanje organizira Inštitut Novum s podporo ELDR, Evropskega parlamenta in strank Zares ter hrvaške stranke HSN. Mednarodni forum Perspektive za aktivno državljanstvo bo potekal v Šport Hotelu na Otočcu pri Novem mestu, Grajska cesta 2.

Govor bo objavljen na spletnem forumu. Prav tako vljudno vabljeni k sodelovanju v kratki spletni anketi »Katera skupina je po vašem mnenju najbolj diskriminirana pri iskanju zaposlitve?«, ki je dostopna na tej spletni povezavi. Dostop do spletnega posvetovanja je omogočen tudi na razstavnem prostoru Informacije pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo na prireditvi Študentska arena, ki poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 13. in 15. oktobrom 2009.

Kaja Železnik

V drugem delu delavnice je prostovoljstvo na lokalnem nivoju in EVS predstavila tudi predstavnica Mladinskega centra Trbovlje. EVS (European Voluntary Service) oz. Evropska prostovoljna služba je ena izmed akcij programa Evropske Unije Mladi v akciji, ki jo financira Evropska Unija preko nacionalnih agencij v vseh evropskih državah. Mladim priskrbi prostovoljno delo v neprofitni organizaciji v drugi državi, kjer lahko dela z drugimi mladimi ljudmi, se nauči različnih kultur in si pridobi nove življenjske izkušnje. Tekom trajanja projekta je MCT sprejel 8 tujih študentov, v tujino pa jih je poslal že kar 10.

V tretjem, zadnjem delu delavnice pa je Dejan Poboljšaj predstavil projekt mreženje NVO, ki je bil realiziran v letu 2008 ter dejavnosti in pričakovanja projekta MREST. Namen projekta MREST je mreženje, povezovanje, promoviranje in informiranje nevladnih organizacij ter zagotavljanje podpornih storitev za NVO, obenem pa tudi usposabljanje in izobraževanje zaposlenih regionalnega NVO stičišča. Podrobneje so bile predstavljene tudi aktivnosti znotraj programa, prisotni predstavniki organizacij pa so sodelovali tudi pri načrtih za prihajajoče aktivnosti, ki se bodo izvajale v nadaljevanju projekta v letošnjem letu.

Kaja Železnik

Tudi newyorški vrh je bil sklican s tem namenom. Po prihodu v New York se je slovenski predsednik srečal s avstralskim premierjem Kevinom Michaelom Ruddom. Do srečanja je prišlo na pobudo avstralskega predsednika vlade, poleg dvostranskih vprašanj pa sta obravnavala tudi priprave na podnebno konferenco v Kopenhagnu. Oba sta se udeležila posebnega pripravljalnega sestanka in delovne večerje z generalnim sekretarjem OZN, ki jo je gostil predsednik švedske vlade John Fredrik Reinfeldt. Na večerji je sodelovalo 16 predsednikov držav oziroma vlad, ki so naslednji dan vodili okrogle mize, v okviru katerih je potekalo delo newyorškega vrha.

Drugi dan obiska v New Yorku se je predsednik dr. Danilo Türk udeležil odprtja vrha ter sodeloval na okroglih mizah 2 in 8, slednji pa je skupaj s predsednikom vlade Republike Trinidad in Tobago Patrickom Augustusom Mervynom Manningom tudi sopredsedoval. Okrogle mize vrha so potekale pod naslovom “Preoblikovanje gospodarstev z namenom, da bi dosegli odpornost na podnebne spremembe in zagotovili rast na trajnostni in nizkoemisijski način za sedanjo in prihodnje generacije.”

Predsednik dr. Danilo Türk je v nastopih na okroglih mizah poudaril prednostni pomen nacionalnih programov za blažitev posledic globalnega segrevanja in prilagajanje razmeram, ki jih ustvarja segrevanje. Opozoril je, da morajo biti te politike celovite in da predstavljajo podlago, na kateri je mogoče zgraditi sistem mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in mednarodni mehanizem sodelovanja na področju podnebnih sprememb.

Predsednik republike je v izjavi za medije ob robu vrha dejal, da je Slovenija članica Evropske unije, ki ima že zelo izdelan program, cilje in mehanizme za vključitev v vsak dogovor o klimatskih spremembah. Predsednik je spomnil, da je unija celo predlagala finančni mehanizem za pomoč državam v razvoju. Po njegovih besedah je problem pri nekaterih velikih svetovnih igralcih, ki so sedaj na vrsti, da naredijo odločilne korake.

Predsednik je izpostavil besede japonskega premierja Yukia Hatoyame, ki je zagotovil ambiciozen cilj 25-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020, govor kitajskega predsednika Hu Jintaa, ki je pojasnil kitajski nacionalni program za zmanjšanje izpustov, ter pozitivni nastop ameriškega predsednika Baracka Obame. Po predsednikovih besedah je iz nastopov razvidno, da so poudarki na razvoju nacionalnih politik teh velikih igralcev, trenutno pa vsi še niso pripravljeni na sprejemanje mednarodnih obveznosti. Zato je menil, da bo obdobje do kopenhagenske podnebne konference še zelo naporno.

Količinski cilji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov so že precizno določeni in znani. Zdaj gre po njegovih besedah za nacionalne programe in ukrepe, kar velja tudi za Slovenijo. Čeprav nimamo tako dramatičnih nalog kot velike države, tudi v Sloveniji potrebujemo bolj integriran, bolj celovit ekološki program, ki bo vseboval vse vidike – energetiko, promet, kmetijstvo, prostorsko planiranje in davčni sistem, je dejal predsednik dr. Danilo Türk. Zato je izpostavil pomen nacionalnih programov, saj ti omogočajo, da se lahko mednarodne obveznosti naposled tudi sprejmejo.

Vir: UPRS

Sorodne novice na to temo:

Podnebne spremembe so realna grožnja, s katero se je treba takoj in učinkovito spopasti. Neukrepanje lahko povzroči katastrofalne posledice, ki bodo življenje na planetu naredile nevzdržne. Naša najboljša možnost, da rešimo podnebno krizo, je prihajajoča podnebna konferenca decembra letos v Kopenhagnu. Za učinkovito spopadanje s podnebno krizo potrebujemo pravičen dogovor, ki bo preprečil najhujše posledice podnebnih sprememb, pri čemer pa pravica držav do trajnostnega razvoja ne sme biti okrnjena.

Ambiciozen globalni dogovor morajo podpreti vse države. Tudi Slovenija mora v procesu sprejemanja globalnega podnebnega dogovora odigrati pozitivno vlogo. Ker v tem trenutku tega ne počne, je skupina nevladnih organizacij začela kampanjo Ukrepaj zdaj!

“S peticijo, ki jo bomo promovirali vse do decembra letos, pozivamo posameznike in organizacije, da se pridružijo skupni zahtevi namenjeni predsedniku vlade, Borutu Pahorju, da se podnebne konferenci v Kopenhagnu osebno udeleži, da se aktivno vključi v reševanje globalnega problema in prevzame odgovornost za sprejete odločitve,” je povedala Nina Štros, vodja politik EU pri Greenpeace v Sloveniji. “Od predsednika vlade nadalje pričakujemo, da se bo zavzel za ambiciozen in pravičen mednarodni podnebni dogovor, ki bo v skladu z znanstvenimi priporočili,” je še dodala.

“Ambiciozen dogovor predstavlja omejitev dviga globalne temperature čim nižje pod 2 °C, kar bi preprečilo vsaj najhujše posledice podnebnih sprememb. Pravičen dogovor mora zagotoviti, da bodo državam v razvoju na voljo potrebna finančna sredstva za zmanjšanje emisij, čistejši razvoj in prilagajanje na podnebne spremembe,” je zahteve organizacij, ki so kampanjo Ukrepaj zdaj! sprožile, obrazložila predsednica Focus društva za sonaraven razvoj, Lidija Živčič.

“Od predsednika vlade tudi pričakujemo, da bo, kot izkaz resnične zaveze za boj proti podnebnim spremembam, zagotovil takojšnji začetek prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo,” je opozorila Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Organizacije podpornice izpostavljajo, da se bodo svetovni voditelji decembra letos v Kopenhagnu odločili o naši skupni usodi. Zato sodelujoče organizacije zahtevajo “ambiciozen in pravičen podnebni dogovor, ki bo omogočil trajnostni razvoj, nova delovna mesta, blaginjo ter zdravje in stabilnost.” “Slab dogovor oziroma nikakršen dogovor nam lahko zagotovi le prihodnost z vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb in veliko negotovost,” svarijo podporniki kampanje Ukrepaj zdaj!

UKREPAJ ZDAJ IN PODPIŠI PETICIJO!

Uradna spletna stran kampanje Ukrepaj zdaj!, www.ukrepajzdaj.org, je namenjena mobilizaciji civilne družbe in posameznikom za podporo ambicioznim in pravičnim ciljem v zgodovinskem podnebnem dogovoru v Kopenhagnu decembra letos. Cilj kampanje Ukrepaj zdaj! je izbrati čim več podpisov peticije, naslovljene na predsednika vlade, in s tem dati jasen signal, kaj je za številne posameznike in civilno družbene organizacije aktualen problem in kakšne so rešitve.

Kljub temu, da se je kampanja uradno začela šele včeraj, s premiero filma The age of Stupid in promocijskega klipa kampanje Ukrepaj zdaj! v Kinodvoru, je kampanjo podprlo že kar nekaj nevladnih organizacij (Umanotera, Focus, Greenpeace v Sloveniji, Brez Izgovora, Cipra Slovenija, Sloga, Slovenski E forum) in posameznikov.

Z današnjim dnem se kampanji »Ukrepaj zdaj!« pridružuje tudi naše društvo. Zato pozivamo obiskovalce naj podpišejo peticijo in s tem podprejo prizadevanja kampanje.

Sorodne novice na to temo:

Na začetku seminarja je Dario Parisini predstavil organizacije civilne družbe, kamor spadajo neprofitne organizacije, tretji sektor ter nevladne organizacije in ustanove. Podrobneje je je osredotočil na tretji sektor, socialna podjetja in socialno sodelovanje. Opredelil je tudi dva različna tipa (A in B) nevladnih organizacij, ki obstajata v Trstu.

Družbene zadruge tipa A je v drugem delu predstavila Vera Gulič, predstavnica slovenske manjšine v Trstu. Te družbene zadruge nudijo socialno-izobraževalne storitve in podporo namenjeno starejšim, otrokom in invalidom. Podrobneje je tudi predstavila dve dobri praksi zmanjševanja pomembnosti domov za ostarele in gradnjo združenj manjših socialnih skupin za samopomoč.

V zadnjem, tretjem delu, je Luigi Stanic predstavil zadruge tipa B ali tako imenovane proizvodnje zadruge, ki so v večini oblikovana kot socialna podjetja. Pomembno pri teh zadrugah je, da te zadruge ne prestavljajo stroškov za družbo. Natančneje je bil predstavljen odvoz kosovnega materiala in odvrženih oblačil.

S strani predstavnikov nevladnih organizacij v Zasavju so bili predstavljeni pomisleki glede podvajanja organizacij, nepovezanosti med podobnimi organizacijami ter nenagrajevanju in nespoštljivosti do prostovoljnega dela.

V zaključku seminarja pa je mednarodna koordinatorka programov Evropa za državljane, Brina Lipovec, predstavila razpise v okviru teh programov, projekt Mladi v akciji ter povabila vse prisotne k udeležbi na delavnici Razvoj nevladnega sektorja v Zasavski regiji, ki bo potekala v četrtek 24. septembra 2009.

Kaja Železnik

Svetovanje trenutno poteka izključno preko elektronskega naslova dot@terra-libera.si. V prihodnje pa se bo društvo trudilo pridobiti tudi prostore in ponuditi pomoč preko le teh. Na zgoraj omenjenemu spletnemu naslovu, pa je na voljo tudi baza spletnih povezav do brezplačne programske opreme in storitev, ki jo bo društvo redno osveževalo in vzdrževalo.

V Zasavju so bili študentje med 2. in 8. avgustom. Ogledali so si različne kraje in objekte v vseh zasavskih občinah, ki smo jih predhodno prepoznali kot zanimive za razvoj turizma v regiji in so del rudarske in kulturne dediščine. Udeleženci so bili zelo zadovoljni z organizacijo šole in prijetno presenečeni nad videzom in urejenostjo naših krajev. Udeleženci šole so zatem po skupinah oziroma interesnih področjih razvijali ideje, kako izboljšati turistično ponudbo. Študenti iz Nemčije so razvijali zamisli, kako izboljšati ponudbo v vili de Seppi v Hrastniku, v rudarskem muzeju v Kisovcu in v zagorskem Evroparku. Madžarski študentje so največji potencial za razvoj dodatne turistične ponudbe našli v možnostih, ki jih ponujajo različne športne aktivnosti. Udeleženci iz Slovenije pa so predlagali novo rudarsko pot z vsemi marketinškimi in grafičnimi rešitvami. Pot, ki naj bi za razliko od mnogih ne bila statična, so poimenovali GVERK, vanjo pa bi vključili različne dogodke, ki bodo poživili dogajanja na izbranih prizoriščih.

Nove idejne zasnove ter predloge so študenti predstavili predzadnji dan bivanja v Zasavju na regijski konferenci, ki so se je udeležili tudi predstavniki vseh treh zasavskih občin in nekateri ponudniki turističnih storitev v Zasavju. Celovito pa bodo rezultati obeh skupin in štirih sodelujočih regij predstavljeni 17. septembra 2009 na mednarodni konferenci v nemškem Grossgraechnu. Temeljne ugotovitve in premisleke si bo moč ogledati tudi na spletni strani projekta ReSOURCE www.resource-ce.eu. Eden izmed udeležencev poletne šole, študent Andrej Šumer, jo je ocenil takole: »Poletna šola mi je dala še dodaten zagon za delovanje v prihodnosti, saj se je pokazalo, da Zasavje skriva mnoge potenciale in priložnosti razvoja turizma, ki pa jih bomo lahko razvili le s profesionalnim in interdisciplinarnim pristopom.«